Delfini spadajo med najbolj zanimiva bitja v živalskem svetu – ne le zaradi svoje inteligence in družabnosti, temveč tudi zaradi načina, kako spijo. Ker so sesalci, morajo dihati s pomočjo pljuč, kar pomeni, da se morajo redno dvigovati na površje, tudi med spanjem.
Za razliko od ljudi delfini nikoli ne zaspijo popolnoma. Njihove možgane delujejo drugače – med spanjem počiva le ena polovica možganov, druga pa ostane budna in nadzira dihanje ter okolico. Po določenem času se vlogi možganskih polovic zamenjata. Tak način spanja imenujemo unihemisferični spanec.
Poleg nadzora dihanja omogoča ta posebna oblika spanja tudi zaščito pred plenilci in ohranjanje stika z drugimi člani skupine. Delfini običajno plavajo počasi in enakomerno, včasih celo ostanejo skoraj negibni – vendar nikoli povsem izključeni iz okolja.
Tudi mladički delfinov spijo drugače. V prvih tednih življenja sploh ne spijo, saj stalno plavajo poleg matere, ki jih s telesom usmerja in ščiti. V tem času mati spi le s polovičnim možganskim počitkom, brez daljših prekinitev.
Delfini so torej pravi mojstri preživetja – njihova sposobnost spanja z eno polovico možganov jim omogoča, da so hkrati spočiti in pozorni, kar je v naravi pogosto odločilno za preživetje.
